ov="Cig. (T.)" (8.690)

1. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
2. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
3. aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
4. aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
5. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
6. ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
7. akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
8. akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
9. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
10. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
11. aktuālən, -lna, adj. actuell, ( phil.), Cig. (T.).
12. akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
13. albīt, m. der Albit ( min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
14. alegorı̑jski, adj. allegorisch, Cig., Cig. (T.).
15. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
16. alhimı̑ja, f. = alkemija, Cig. (T.).
17. alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
18. alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
19. alotropı̑ja, f. die Allotropie ( chem.), Cig. (T.).
20. alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
21. amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
22. ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
23. amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
24. anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
25. analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
26. analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
27. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
28. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
29. animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
30. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
31. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
32. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
33. apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
34. apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
35. arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
36. aristokracı̑ja, f., Cig., Cig. (T.), pogl. aristokratija.
37. aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
38. ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
39. asocijācija, f. druženje, die Association: a. idej, die Ideenassociation, Cig. (T.).
40. asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
41. astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
42. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
43. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
44. atmosférən, -rna, adj. atmosphärisch, Cig. (T.).
45. atmosfȇrski, adj. atmosphärisch, Cig., Cig. (T.).
46. atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
47. atōmski, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
48. avarı̑ja, f. = havarija, Cig. (T.).
49. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
50. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
51. bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).
52. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
53. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
54. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
55. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
56. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
57. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).
58. balǫ̑n, m. der Luftballon, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
59. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
60. bȃnkovən, -vna, adj. Bank-: bankovna delnica, die Bankaktie, Cig. (T.).
61. barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
62. barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.
63. bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
64. barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
65. barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
66. bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
67. barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
68. barvomèr, -mę́ra, m. der Farbenmesser, Cig. (T.).
69. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
70. basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
71. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
72. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
73. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
74. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
75. bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).
76. bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. ( opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Albit ( min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.- Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.
77. bẹlẹ̀g, -ẹ́ga, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig. (T.), C.; — prim. stsl. bêlêgъ.
78. bẹlẹgováti, -ȗjem, vb. impf. puncieren, Cig. (T.).
79. beletrīstičən, -čna, adj. belletristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. leposloven.
80. bẹlẹ́žiti, * -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.
81. bẹlẹ̑žnik, m. der Notar, Cig. (T.), C., DZ., Levst. (Nauk), nk.
82. bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
83. bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih- Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, ( Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; ( das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
84. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
85. bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
86. bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).
87. bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
88. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
89. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
90. besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. ( Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
91. besẹdı̑t, adj. beredt, beredsam, Cig. (T.).
92. besẹdı̑təv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
93. besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
94. besẹdı̑tost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).
95. besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
96. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
97. besẹdnı̑ški, adj. kar se tiče besednika: Redner-, rednerisch, Cig. (T.).
98. besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).
99. besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).
100. besẹdotvǫ̑rje, n. die Wortbildungslehre, Cig. (T.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani